Po dveh letih se spet vrnemo v to magično mesto. Sreč pove, da ga ni mesta na tem svetu enakega Baracoi, pa lahko mirno priznamo, da je že videl nekaj sveta. Vsi tisti, ki so že bili na Kubi, pa niso bili v Baracoi, se niso doživeli pravega utripa Kube. Tukaj se čas ustavi. Majhno mesto, v katerem bi se dva avtomobila težko zaletela, saj so tukaj večinoma prevozna sredstva rikše, konjska vprega in zelo stari, polno nabasani avtobusi.

Tu in tam pa kakšen avtomobil. Že podnevi je živahno, ko se na ulice zgrnejo vsi, ki poskusajo kaj iztržiti od maloštevilnih turistov. Večer se pa mesto spremeni v eno najbolj zanimivih, kar jih je. Lokalni glasbeniki stopijo na sceno in iz njihovih instrumentov ter glasilk prihajajo čudovite melodije in pesmi.