Po dveh letih se spet vrnemo v to magično mesto. Sreč pove, da ga ni mesta na tem svetu enakega Baracoi, pa lahko mirno priznamo, da je že videl nekaj sveta. Vsi tisti, ki so že bili na Kubi, pa niso bili v Baracoi, se niso doživeli pravega utripa Kube. Tukaj se čas ustavi. Majhno mesto, v katerem bi se dva avtomobila težko zaletela, saj so tukaj večinoma prevozna sredstva rikše, konjska vprega in zelo stari, polno nabasani avtobusi. Danes so v ekipi Perutnine potekale priprave na jutrisnji start. Zjutraj spet sestavljanje koles in trening. S Srecom pa sva sla iskati vodo. Najprej v eno trgovino, drugo, tretjo... Nikjer je niso imeli. Skoraj obupana sva sele zvecer v hotelski trgovini dobila nekaj plastenk vode, da bomo lahko pokrili jutrisnjo etapo, kar se pijace tice. Popoldan je sledila otvoritvena ceremonija, ki je bila kar ob plazi. Kratka, impulzivna in dinamicna na kateri so nastopile lokalne zvezde hip-hopa, plesalci in otroci. Slavnostni govornik pa je bil olimpijski zmagovalec in podpredsednik Kubanskega ministerstva za sport - Alberto Juantorena. Z drugimi besedami bi lahko rekli ena najvecjih legend sporta na Kubi.
Vecer pa se le sestanek ekipe in vse je pripravljeno za start prve etape.
Le s pomocjo "Etesca" (kubanskega telefonskega operaterja) nas boste jutri spet brali, saj kot je nekoš zapisal kolega Uroš, z Božjo pomočjo se člankov ne da pošiljati.
Lep pozdrav,
Marjan Kelner
