Šele tretja dirka z novo ekipo in že prva MOJA zmaga, ki je plod predvsem velikega ekipnega duha.Prejšnji konec tedna smo se udeležili DIRKE PO POTEH KRALJA NIKOLE v Črni gori.Na dirki sem sicer že drugič in lahko povem da je to ena težjih dirk v letu. Topa predvsem zaradi izredno težkega profila (povprečje v etapah okoli2500m),slabega vremena,žilave konkurence in predvsem kolesarjev Perutnine Ptuj katere sem letos tudi sam član. Takoj ko se je začel vzpon so se začeli vrstiti napadi katere pa smo uspeli s skupnimi močmi pokriti inumiliti. Na vrhu vzpona nas je bilo v prvi skupini le še okoli 10 kolesarjev od tega trije naši. A mi smo se odločili da ne sodelujemo v diktiranju tempa v spust zato da bi nas še kateri naš kolesar ujel iz ozadja in pomagal v nadaljevanju dolge etape. Dež je bil vedno močnejši in temperatura nižja. V spust se je nekaj kolesarjev iz ozadja uspelo preseliti do nas. Po koncu spusta pa smo začeli z peklenskim diktiranjem tempa, ker smo se uspeli otresti nekaterih nevarnih konkurentov in jim s tem onemogočili da bi nas ujeli. Po nekaj kilometrih se je naša složnost končala ker so nekateri kolesarji zaradi drugih ciljev nehali sodelovati. Kmalu se je za samostojni napad odločil sam vodilni na dirki Mahorič, kateremu sta se priključila še dva tekmovalca. Po nekaj kilometrih sva se tudi z Rogino probala priključiti vodilni trojici.
Uspela sva z napadom in še z dvema tekmovalcema uspela ujeti vodilne. Kmalu se je začel še drugi velik vzpon ta dan in tudi temperatura se je še spustila, tako da se je vse skupaj bližalo meji vzdržnega. A mene vse to ni motilo kajti noge so se mi super obračale. Na začetku vzpona sem tako pospešil da me je uspel držati samo en tekmovalec. Kmalu sem pogledal nazaj in videl da sta se v ozadju tako Mahorič kot Rogina uspela otresti ostalih in sem se odločil da ju počakam, ker je bila pot do cilja še dolga. Vsi štirje smo složno nadaljevali in povečevali prednost pred zasledovalci. Po vrhu vzpona na katerem je celo nekoliko snežilo je bilo še 50 km do cilja. Taktično smo se odločili da zgolj kontroliramo bulgara kateri jebil z nami v begu kajti vedeli smo da smo v številčni premoči in precej močnejši v šprintu. In tako je bilo. Bulgar je pospešil na okoli 300m do cilja a z Mahoričem sva ga uspela prehiteti in tle je bila prva moja zmaga, zmaga v novi ekipi.
Zadnja etapa je bila kljub svoji zahtevnosti in težkim nogam zgolj formalnost kajti ekipno smo bili tako močni in organizirani da smo složno brez večjih problemov uspeli ubraniti tako posamično kot ekipno zmago, pa čeprav je
bilo napadov kar nekaj.Verjamem da bomo v takem ekipnem duhu uspeli doseči vse cilje ki smo si jih zadali v sezoni... Mogoče pa še kakega več!
