Kmalu smo se tudi kolesarji iz Evrope privadili na vročino, kubanske ceste, neverjetno veliko število navijačev ob cesti, vstajanje ob šestih zjutraj in zelo enolično prehrano (jajca za zajtrk ter piščanec z rižem za kosilo in večerjo). Iz dneva v dan nam je šlo bolje. Že v drugi etapi s ciljem v Santiagu de Cuba sem po ciljnem šprintu pred množico domačih navijačev vknjižil svojo prvo zmago v dresu Perutnine Ptuja. Za las sem premagal številko 1. Že pred štartom so me klubski kolegi opozarjali nanj, PPP – Pedro Pablo Perez, nacionalni junak, 5-kratni zmagovalec kubanskega kroga. Ta zmaga je bila le uvod v uspešno nadaljevanje dirke. V peti etapi s ciljem v Camagueyu je zmagal Kristjan Koren, potem ko mu je uspel napad v zadnjem kilometru.
V šesti etapi smo konkurente presenetili z akcijo ''na veter'' in glavnina se je razbila na več skupin. V zaključku etape sem zopet premagal PPP-ja in mu vrnil milo za drago za poraz tretji etapi ko sem bil drugi. Smolo smo imeli le v 9. dopoldanski etapi, kjer smo bili trije udeleženi v skupinskem padcu. Najbolj sem jo skupil prav jaz, saj sem si poškodoval zapestje. Zaradi bolečin sem moral dva dni kasneje odstopiti. Vendar je naša ekipa še naprej zmagovala. Enajsto etapo je s pobegom s še enim kolesarjem dobil Mitja Mahorič. Dvanajsto etapo s ciljem v Pinar del Riu, kjer so plantaže tobaka slovitih cigar, je zmagal Matej Stare, potem ko je dobil šprint glavnine. Zadnjo trinajsto etapo s ciljem v Havani pred El Capitolio je tekmece zopet premagal Kristjan Koren, potem, ko je napadel 4 km pred ciljem. Skupaj smo kolesarji Perutnine Ptuja zmagali 6 etap. Največ do sedaj na kubanskih krogih.
Dirko po Kubi smo izkoristili predvsem za dober trening in uigravanje ekipe, kar nam je tudi uspelo. Ekipa deluje homogeno, vzdušje je odlično, tako da z veseljem dirkam v novi ekipi. Nestrpno že pričakujemo dirke v Evropi, saj verjamemo da smo dobro pripravljeni in gremo novim zmagam naproti.
Do naslednjič… Jure

Hkrati z novo ekipo je prišla tudi nova zmaga... končno! Zmaga po 15 mesečni suši. In čez štiri dni še ena. Dve zmagi v petih dneh. Na dirko sem odšel predvsem z željo, da se kot novinec v ekipi dokažem, si pridobim zaupanje ekipe in da se vodstvu kluba na nek način oddolžim za plačano odškodnino ob prestopu iz prejšnje ekipe. Zato je bilo veselje in olajšanje še toliko večje, kajti vedel sem, da sem svoje delo dobro opravil in se znebil pritiskov.
