Ko gredo kolesarji na start, se z Duletom (našim maserjem op.p.) vsedeva na avtobus in naju čaka pot do naslednjega hotela. To je vožnja "Pred tem, še vprašam enega majstra v hotelu, kaksno je to mesto Manzanille , pa mi odgovori da je full lepo. Unglaublich. Prav podobno Guantanamo . Naj vas palme in bazeni ob hotelih ne zavedejo. Sva s Srečom lutala po naselju in šele v teh barakarskih naseljih vidiš kako ljudje živijo. Še dobro, da imajo palme, ker tukaj vročina ne pojenja. Tukaj je bilo zagotovo čez 30 stopinj.
Zjutraj smo imeli transfer iz hotela na start v Bayamo. Tale "John de Cuba" zmeraj nekaj zaj.... Najprej je rekel, da gre avtobus ob osmih, nato zjutraj pride in reče da gre ob sedmih. Spet panika... A pol smo še pol ure sedeli v avtobusu pred hotelom. Sledila je pot v Holguin, kjer je pred dvema letoma zmagal Božo. Z Duletom spet s svetlobno hitrostjo razmečeva kovčke po sobah in se že odpravima na cilj. Peške. Spet vročina. Ko sem videl te policaje tam, sem spet vedel, da mi bodo težili. Potegnem ven svojega "canona" jim razlagam da sem foto, prensa... boli njih. Evo prleti moj kubanski amico in ni blo več problemov.
Jutri je nov dan in novim zmagam naproti...
Za vas in za nas, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. - Holguin, Kuba
